Zakaj v svetu v katerem živimo, kjer se hude reči dogajajo vsak dan, dekoriramo?!
Koliko je lahko pomembna barva zidu, in če se ujema s preprogo, vzorec tkanine zaves, material iz katerega je narejena miza, vaze ali svečniki?
Ali je moj poklic nesmiselna izguba časa, nekaj s čim se ukvarjajo samo površni ali snobovski ljudje? Zakaj zaboga si nisem mogla izbrati (čeprav je izbira od nekdaj živela v meni) nekaj bolj koristnega in pomembnega s čem bi ljudem dejansko pomagala in se tudi jaz profesionalno realizirala?
To so misli, ki se mi že kar nekaj časa vrtijo po glavi kot pokvarjena plošča in si že dolgo prizadevam najti odgovore na njih, ki bi me zadovoljili.
Kaj meni pomeni dekoriranje? Pa verjamem tudi večini ljudi...
Dekoriranje doživljam kot akt ustvarjanja, izražanja, osvobajanja kreativnosti, naš poskus, da bi v našem življenju dosegli občutek reda sredi očitnega kaosa sveta, to so naša majhna prizadevanja za občutek nadzora, ko ustvarjamo svetove po lastni meri, ko hiše pretvarjamo v domove in jim z dodatki dajemo toplino in osebnost, je podaljšek naše osebnosti, obraz, ki ga kažemo svetu.
Ker je praznično okrašena hiša popolna scenografija za ustvarjanje spominov, spodbujanje veselja in skupnega praznovanja.
Ker je naš kotiček z vazico svežega cvetja, našo najljubšo fotografijo in knjigo mesto kjer se počutimo varno, udobno in srečno.
Ker lepo in premišljeno okrašena poroka daje pomen in slavnostni občutek začetku skupne poti in se bo za vedno bleščala kot najdragocenejši dragulj v predalu naših spominov.
Ker so občutki tisti ki ostanejo in dekoracija nam jih pomaga narediti čarobne in posebne.
Pri vsem tem pa učimo tudi naše otroke pomembne lekcije kako sta iznajdljivost in prizadevanja za izboljšanje, kreativnost in ustvarjalnost dosežki, ki nas navdajo z občutkom ponosa in nam v tem materialnem svetu potrošništva postavljajo temelje za prave vrednote.
In od zdaj naprej bom s ponosom povedala, da je moj cilj in moje darilo svetu ustvarjati in podarjati lepoto. Ker je pomembna.